ena stara vzgojiteljica napisal:ali se vam zdi nujno potrebno? napisal:viktorija456 napisal:Pozdravljeni vzgojitelji, straši.
Imam problem, drugače tega ne razumem kot, da drugim staršem ni pomembno kaj počnejo otroci v vrtcu, saj sem bila spodbita tudi s strani drugih staršev. Naj omenim, da gre za zelo vaški vrtec, kjer je vrtec kot tak namenjen le varstvu ne pa vzgojno izobraževalnim zadevam.
Ne gre se toliko za to, da bi se vtikala v to kaj počnejo, vendar, ko poslušam druge mamice in gledam izdelke, ki so jim jih njihovi otroci prinesli konec leta, se vprašam, zakaj je v našem vrtcu vse tako »prosto po prešernu«. Nobenih konkretnih izdelkov (»vodenih izdelkov«). Le »čičke čačke na risalnem listu z barvicami.
Po »nasvetu« in zagovoru vzgojiteljice, da naj si preberem kurikulum, kjer je nekako res ideja o tem, da se otroka v ničesar ne sili, npr. razno ustvarjanje izdelkov, sodelovanje pri igri… a po drugi strani vidim, da nekako vseeno tako rekoč »prisili« otroke, da vsi izdelajo dotični izdelek (za govorilne ure je zgleda otroke le nekako pripravila, da so vsi delali isti izdelek, ki je visel v učilnici).
Ko grem v službo (v mesto), drugi vrtci, so bili otroci zjutraj že zunaj, se igrali, na igralih. Pri nas pa… tisti pol urni sprehod pred kosilom in to je to.
Skratka, zelo vesela bi bila pripombe kakšnega vzgojitelja, zakaj, čemu tako – tako različna interpretacija samega kurikuluma? Tako različno izvajanje samega programa?
Najbolj me je presenetila izjava vzgojiteljice, češ, da otroka ne more prisiliti, da sodeluje, da je potrebno prisluhniti otrokovi želji kaj bi on počel (baje rad riše le z barvicami in flomastri)??? Ko imajo npr. glasbo (pesmice), njega to ne zanima??? Da klasičnega timskega dela že od leta 1999 (z novim Kurikulumom za vrtec) ni več???
Doma pa, brez prisile rad riše tudi s čopičem, rad posluša tako pravljice po radiu kot tudi branje nekoga od odraslih. Ni težav, če se kaj packa. (Nekako sem dobila sliko, da se v začetku leta in za dan odprtih vrat res potrudi, da se nekaj vidi v sami učilnici… čez leto pa… nič…)
Izpostavila je da poleg umetnosti, narave, družbe spada v program tudi računalnik. RAČUNALNIK??? Ok sprejmem, da si ogledajo neko izobraževalno risanko (kot piše v kurikulumu izbrani programi) in potem rišejo, se pogovarjajo na to temo. A o tem nekako dvomim.
Prosim, da ne pljuvate po moji zaskrbljenosti, temveč mi le odgovorite zakaj taka odstopanja v interpretaciji kurikuluma in izvajanju samega programa vrtca?
Ali se vam res zdi nujno potrebno spremljati vsak otrokov gib, izdelek, napredek? Ali ne morete otroku pustiti, da se enostavno znajde v neki skupini in počne pod nadzorom to, kar bi naj? Torej, se igral, se zabaval in imel enostavno fajn? Ali mislite, da ždi v kotu in dela nič? Veliko bolj verjetno je, da preganja avtomobilčke s prijateljčki, da si podaja žogo ali pa kaj tako preprostega, česar pač kurikulum ne opisuje? Vodenih in narekovanih obvez bo imel otrok skozi odraščanje še več kot dovolj in če ni ravno popolnoma neučljiv, bo te razlike med ambicioznimi vzgojiteljicami, ki pač z nečim morajo upravičiti svoje plače in slovenske pretirane zahteve po univerzitetni izobrazbi za menjavanje plenic na vsakem koraku! V tujini, v razviti Evropi, je po vrtcih polno začasnih zaposlitev osebja, ki delajo praktično kot stalni, pa nimajo niti ustrezne srednješolske izobrazbe. Pri nas je pa z leti postalo vse zastavljeno preambiciozno in hkrati tudi predrago, otroci bi se pa še zmeraj najraje igrali indijance in kavbojce, pa morajo ustvarjat s plastičnimi lončki in volno. Čudno, naša generacija je verjetno popolnoma zalopana, ker vseh teh kurikulum zadev v vrtcu sploh ni imela, pa še leto več svobode za igranje so nam dali!
O, hvalabogu!
Še so pametne mame na svetu.
Naj se tvoje besede pozlatijo in do vseh mam poletijo...
Tebe predlagam za ambasadorko otrok, ki so padli v kurikul?, kaj to sploh je?, ter ostali brez svojih, včasih predpisanih 3m2.
Jej, jej, mame, kako ste suhoparne!
Da vam vlada krade to, kar je vaše, to je vzgoja vaših otrok, pa sploh ne vidite!
Edini vzgojitelj so starši!
Ker le njim otrok BREZPOGOJNO ZAUPA!
Od pedagoških delavcev v vrtcu pričakujete preveč.
Avtonomija šolnikov je že zdavnaj pokojna.
Samo, tega vam ne bodo povedali.
Ravno jesen je čas, ko se bodo ravnatelji v Portorožu učili, kako usmerjati najmlajše, da bodo zvesti podaniki politike.
Učitelji pa bodo sklonili glavice.
Kot doslej.
Btw, ste si mogoče pogledale, kakšne izobrazbe imajo delavke, ki jim pravite vzgojiteljice, koliko jih ima opravljen strokovni izpit?
Vzgojiteljice, ki imajo vse potrebno, se valjajo na Zavodu za zaposlovanje!
Mlade in stare. Že deset let!
Toliko v razmislek.
Vse, ki jih poznam in delajo, imajo ustrezno izobrazbo in strokovni izpit.Nekaj starejših nad 50 let ima petletno ali štiriletno srednjo Vzgojiteljsko šolo, druge višjo ali visoko.Brez strokovnega izpita nikoli nisi bil vzgojitelj.Niti 40 let nazaj ne.
Mislim, da avtorica od vrtca in vzgojiteljice ne pričakuje preveč.Vzgojiteljica naj bi bila ustvarjalna.Likovni izdelki, petje ljudskih in umetnih pesmi, dramatizacije, izleti, sprehodi...to so vse dejavnosti in vsebine, ki potekajo tudi zaradi dnevne rutine, discipline v takih velikih skupinah otrok, učenja, razvijanja spretnosti, fine motorike, govora, poimenovanja predmetov in stvari.Otroci se naveličajo samo igranja iz dneva v dan, ker so igrače in prostor vedno isti in začne se lahko ščipanje, nagajanje in neumnosti.Če pa so otroške glave zaposlene in če prstki delajo, časa za neumnosti ni.
Ker je treba pripraviti mize, striči, lepiti, si ogledati čudovite izdelke, jih razstaviti, pokazati staršem, ko pridejo po njih.Izstrižke pospraviti v koš, vzeti tudi metlo v roke in pomesti.Tako se naučimo spotoma tudi pospraviti, skrbeti za urejeno igralnico in pomagati prijateljčkom.
Ne, tudi jaz ne bi bila zadovoljna, če bi bila vzgojiteljica mojega otroka po liniji najmanjšega odpora.In neustvarjalna.Očitno je popolnoma zgrešila poklic.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Sep 2016 21:43