Verjamem, da ti je hudo, zagotovo se žalostno in slabo počutijo tudi tvoji najbližji, ker kot tako danes verjetno niti niso nikoli vajeni bili, zraven tega pa upam, da razumejo kaj prestajaš. In možgani so le možgani. Lahko ti dokonca zagrenijo življenje po operaciji, maličko ali pa nič. Upam, da nimaš v mislih kakega samomora? Če te kaj takega muči, ti toplo priporočam kako psihiatrijo ali pregled pri psihiatru.
Naj ti povem primer moje mame. Pred leti je imela raka, ki ga je komaj preživela. Ko je prišla iz bolnišnice, ko so ji naredili operacijo, kjer so jih izpod pazduhe odstranili vse bezgavke, je prišla domov zastrupljena z zdravili, ki so ji jih dajali tam, ki jih so tudi zdravniki predpisali. Je šla malo na sprehod en dan, in se je mislila pod tovornjak vreči, ravno, ko je tovornjak se ji približal, jo je zamotil pes, ki ga je imela na vrvici ... je prišla takoj domov cela bleda in povedala, kaj se je zgodilo. Je sama šla na psihiatrijo, kjer so ji naredili krvne preiskave in ugotovili, da je zastrupljena s tabletami, in je imela skoraj 20x nečesa preveč v krvi, zato so ji priporočali, da bi ostala pri njih, dokler se ne pozdravi. Je ostala tam in je ven prišla zdrava, brez nekih samomorilskih nagnjen.
Zdaj, kako je tvoja jeza (ali kar koli te pač muči) povezano s tabletami ali s samo operacijo na možganih pa ne vem. Jaz sem skoraj prepričan, da te mučijo tablete in infuzije s katerimi so te tam filali. Glede na to, da se zelo dobro zavedaš, da povzročaš težave nič krivim najbližjim, mislim, da so možgani zdravi, in da te mučijo samo stranski učinki zdravil. Če ne bo nič boljše, ti priporočam, da greš h zravniku, ali pa k psihiatru. Naj ti ne bo nerodno. Moja mama danes z veseljem pove, da je bila na zdravljenju na psihiatriji pa zakaj. V bistvu ni bila to njena krivda, ampak krivda zdravnikov. Je pa tudi verjetno res, da če je ne bi tako našopali z zdravili, da vprašanje, če bi telo preneslo tako operacijo in tudi zdravljenje.
Upam, da se tvoji zavedajo, kaj prestajaš in da tudi verjetno ne bo trajalo večno.
Naj ti povem primer moje mame. Pred leti je imela raka, ki ga je komaj preživela. Ko je prišla iz bolnišnice, ko so ji naredili operacijo, kjer so jih izpod pazduhe odstranili vse bezgavke, je prišla domov zastrupljena z zdravili, ki so ji jih dajali tam, ki jih so tudi zdravniki predpisali. Je šla malo na sprehod en dan, in se je mislila pod tovornjak vreči, ravno, ko je tovornjak se ji približal, jo je zamotil pes, ki ga je imela na vrvici ... je prišla takoj domov cela bleda in povedala, kaj se je zgodilo. Je sama šla na psihiatrijo, kjer so ji naredili krvne preiskave in ugotovili, da je zastrupljena s tabletami, in je imela skoraj 20x nečesa preveč v krvi, zato so ji priporočali, da bi ostala pri njih, dokler se ne pozdravi. Je ostala tam in je ven prišla zdrava, brez nekih samomorilskih nagnjen.
Zdaj, kako je tvoja jeza (ali kar koli te pač muči) povezano s tabletami ali s samo operacijo na možganih pa ne vem. Jaz sem skoraj prepričan, da te mučijo tablete in infuzije s katerimi so te tam filali. Glede na to, da se zelo dobro zavedaš, da povzročaš težave nič krivim najbližjim, mislim, da so možgani zdravi, in da te mučijo samo stranski učinki zdravil. Če ne bo nič boljše, ti priporočam, da greš h zravniku, ali pa k psihiatru. Naj ti ne bo nerodno. Moja mama danes z veseljem pove, da je bila na zdravljenju na psihiatriji pa zakaj. V bistvu ni bila to njena krivda, ampak krivda zdravnikov. Je pa tudi verjetno res, da če je ne bi tako našopali z zdravili, da vprašanje, če bi telo preneslo tako operacijo in tudi zdravljenje.
Upam, da se tvoji zavedajo, kaj prestajaš in da tudi verjetno ne bo trajalo večno.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 08 Okt 2016 05:10