1. da
2. Poroštvo je za dobo kredita, se pravi 25 let. Ker se pa kredit sproti odplačuje, lahko čez nekaj let zaprosite banko, da porok ni več potreben.
3. Svar dogovora z banko. Možno je, če se banka strinja.
4. da
5. Porok se obravnava kot kreditojemalec, se pravi kot da ima kredit in je ves čas kreditno nesposoben.
Poroštvo je opredeljeno v Obligacijskem zakoniku:
XXIX. poglavje: POROŠTVO
1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
Pojem
1012. člen
S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.
Oblika
1013. člen
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno.
Poroštvena sposobnost
1014. člen
S poroštveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost.
Poroštvo za poslovno nesposobnega
1015. člen
Kdor se kot porok zaveže za obveznost kakšne poslovno nesposobne osebe, odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe.
Predmet poroštva
1016. člen
(1) Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.
(2) Poroštvo je mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
(3) Poroštvo za bodočo obveznost se sme preklicati, preden obveznost nastane, če ni določen rok, v katerem naj bi nastala.
(4) Poroštvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok).
Obseg porokove odgovornosti
1017. člen
(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.
(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.
(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.
(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.
(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.
Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)
1018. člen
Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM
Oblike poroštva
1019. člen
(1) Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi (subsidiarno poroštvo).
(2) Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.
(3) Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
(4) Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega.
Solidarnost porokov
1020. člen
Več porokov za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.
Izguba pravice do roka
1021. člen
Če je dolžnik izgubil pravico do roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka, razen če ni drugače dogovorjeno.
Stečaj glavnega dolžnika
1022. člen
(1) V stečaju glavnega dolžnika je upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega.
(2) Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča
1023. člen
Porok odgovarja za ves znesek obveznosti, za katerega je prevzel poroštvo, tudi če bi se od dolžnikovega dediča moglo zahtevati plačilo samo tistega njenega dela, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.
Porokovi ugovori
1024. člen
(1) Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore.
(2) Dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku.
(3) Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev.
Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
1025. člen
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku.
Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
1026. člen
(1) Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika.
(2) Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.
Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
1027. člen
(1) Če upnik opusti zastavo ali kakšno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka, je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice.
(2) Pravilo iz prejšnjega odstavka velja tako v primeru, ko je pravica nastala pred sklenitvijo poroštvene pogodbe, kot tudi v primeru, ko je nastala potem.
3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM
Pravica zahtevati povračilo od dolžnika
1028. člen
(1) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.
(2) Pravico ima do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.
Pravica poroka solidarnega dolžnika
1029. člen
Porok enega izmed več solidarnih dolžnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, ter stroške.
Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
1030. člen
Še preden poplača upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.
Izguba pravice do povračila
1031. člen
(1) Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek.
(2) Porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika, in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal.
Pravica do vrnitve plačanega
1032. člen
Porok, ki je brez dolžnikove vednosti plačal upnikovo terjatev, ki je bila pozneje na dolžnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom, sme zahtevati vrnitev plačanega samo od upnika.
4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM
1033. člen
Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.
5. oddelek: ZASTARANJE
1034. člen
(1) Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.
(2) Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.
(3) Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika.
(4) Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
2. Poroštvo je za dobo kredita, se pravi 25 let. Ker se pa kredit sproti odplačuje, lahko čez nekaj let zaprosite banko, da porok ni več potreben.
3. Svar dogovora z banko. Možno je, če se banka strinja.
4. da
5. Porok se obravnava kot kreditojemalec, se pravi kot da ima kredit in je ves čas kreditno nesposoben.
Poroštvo je opredeljeno v Obligacijskem zakoniku:
XXIX. poglavje: POROŠTVO
1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
Pojem
1012. člen
S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.
Oblika
1013. člen
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno.
Poroštvena sposobnost
1014. člen
S poroštveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost.
Poroštvo za poslovno nesposobnega
1015. člen
Kdor se kot porok zaveže za obveznost kakšne poslovno nesposobne osebe, odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe.
Predmet poroštva
1016. člen
(1) Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.
(2) Poroštvo je mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
(3) Poroštvo za bodočo obveznost se sme preklicati, preden obveznost nastane, če ni določen rok, v katerem naj bi nastala.
(4) Poroštvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok).
Obseg porokove odgovornosti
1017. člen
(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.
(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.
(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.
(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.
(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.
Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)
1018. člen
Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM
Oblike poroštva
1019. člen
(1) Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi (subsidiarno poroštvo).
(2) Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.
(3) Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
(4) Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega.
Solidarnost porokov
1020. člen
Več porokov za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.
Izguba pravice do roka
1021. člen
Če je dolžnik izgubil pravico do roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka, razen če ni drugače dogovorjeno.
Stečaj glavnega dolžnika
1022. člen
(1) V stečaju glavnega dolžnika je upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega.
(2) Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča
1023. člen
Porok odgovarja za ves znesek obveznosti, za katerega je prevzel poroštvo, tudi če bi se od dolžnikovega dediča moglo zahtevati plačilo samo tistega njenega dela, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.
Porokovi ugovori
1024. člen
(1) Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore.
(2) Dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku.
(3) Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev.
Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
1025. člen
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku.
Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
1026. člen
(1) Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika.
(2) Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.
Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
1027. člen
(1) Če upnik opusti zastavo ali kakšno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka, je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice.
(2) Pravilo iz prejšnjega odstavka velja tako v primeru, ko je pravica nastala pred sklenitvijo poroštvene pogodbe, kot tudi v primeru, ko je nastala potem.
3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM
Pravica zahtevati povračilo od dolžnika
1028. člen
(1) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.
(2) Pravico ima do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.
Pravica poroka solidarnega dolžnika
1029. člen
Porok enega izmed več solidarnih dolžnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, ter stroške.
Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
1030. člen
Še preden poplača upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.
Izguba pravice do povračila
1031. člen
(1) Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek.
(2) Porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika, in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal.
Pravica do vrnitve plačanega
1032. člen
Porok, ki je brez dolžnikove vednosti plačal upnikovo terjatev, ki je bila pozneje na dolžnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom, sme zahtevati vrnitev plačanega samo od upnika.
4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM
1033. člen
Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.
5. oddelek: ZASTARANJE
1034. člen
(1) Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.
(2) Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.
(3) Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika.
(4) Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.