Ne potrebuješ pediatra in psihologa, če ti na šoli dajo vlogo in pomagajo napisati (ali gre za primanjkljaj na posameznih področjih, ali za disleksijo, diskalkulijo, motnjo pozornosti...). Potem dodajo še oni svoje mnenje in gre to na zavod za šolstvo, tam potem (čez pol leta) sledi pregled otroka in morebitna odločba.
Lahko pa tudi greš do pediatra, da ti da napotnico za ambulanto za motnje v razvoju. To je predvsem takrat, če so na šoli nerodni (ne vejo, za kaj se gre oz. se premalo spoznajo) ali nočejo ukrepat.
Pri teh zadevah se je dobro že malce spoznat, pri odločbi npr. zato, da veš (in sitnariš v to smer) ali so dovolj le prilagoditve ali tudi strokovna pomoč in koliko ur le-te. Ko dobiš odločbo, pa se napiše na šoli individualni program - no, tu moraš spet uporabiti svoje poznavanje otroka in doseči za njega prave prilagoditve.
Zgoraj opisano tj. otrok ostane na šoli s prilagoditvami in dodatno pomočjo se imenuje prilagojeno izvajanje programa.
Prešolanje pa pomeni, da bi otroka preusmerili v t.i. posebno šolo - temu rečejo prilagojen program.
Vsekakor, če se le da, ne pristani na prešolanje.
Res je, mamica. Sama veš, kako daleč je tvoj otrok. Več ne dovoli. Otroku naj se pomaga tam, kjer je potrebno. Moji hčerki je kar šola naredil zahtevek Otrok s posebnimi potrebami. Ker ni bilo strokovnih mnjenj, samo njihovo pisanje, je šla skozi pregled strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja. Tukaj se je zataknilo, oni niso ničesar opazili, šola pa jo je hotela celo prešolati ...kam...med otroke s posebnimi potrebami..in otroka pahniti nazaj v razvoju, saj učnih težav sploh ni bilo, nobenih težav, le miren otrok, ki ni delal problemov. Ja, tudi to se dogaja, da si naredijo čim več dela in vlečejo plačila, ker to, kar je počel šolski tim, dvomom, da je bilo brezpačeno....to se je dogajalo v Ljubljani, najlepšem mestu na svetu.....