Ob poroki je podpisal, da oba delava kar najbolje za skupno dobro in je tako tudi denar skupen. Žal moja plača ne bi zadoščala za ne vem kaj, zato nekaj seveda dam za hrano, ampak ostali stroški pa gredo na "njegov" denar, ne gre drugače. Kot vem je denar v zakonu skupen in oba odločava o celotnem znesku. Saj si je že do sedaj privoščil marsikaj, ne vlaga le v nas, je pa res, da je tale avto daleč najdražja stvar od njegovih idej. In ogroziti obstoj družine z nakupom tega se mi res zdi mimo.
Je pa res, da mu težko očitam kaj drugega in mi je po svoje hudo, da nasprotujem, ampak jaz res ne vidim neke dodane vrednosti tukaj razen izgube denarja.
Bodi fer in na osnovi podatkov, kaj koliko stane oceni svoj in njegov doprinos. Če oceniš, da sta oba doprinosa enakovredna, potem ga pač povabiš na pogovor in mu razložiš, da bo izponitev njegove želje slabo vplivala na ekonomsko stabilnost družinskih financ. Če doprinosa nista enakopravna pa ti predlagam, da oceniš višino možnega stroška, ki si ga lahko privošči, da s tem ne bo ogrožal družinskih financ in ciljev.
Ravnanje na način, ki nima realne osnove bo psihično zdrav in stabilen moški vzel kot nerganje in teženje brez osnove, zato bo tudi reagiral temu primerno. Predlagam ti torej, da o svojih dejanjih premisliš, ker zna to močno vplivati na prihodnost tvoje družine. Nihče namreč noče živeti pod pritiski in v strahu, kaj bo, ko bo žena ugotovila, da sem si nekaj privoščil, še posebej pa nihče noče poslušati neganja...
Neverjetno, ko berem te odgovore. Njegov denar, njen denar...... Pa porkafiks no, a ne živita skupaj? Imata skupno lastnino? Družino? Življenje? Ja? Potem je edino normalno, da se o financah odločata skupaj. Doprinos bi ti analiziral/a? Ok. Ampak se gleda, koliko % od svojega zaslužka nekdo porabi za stroške vseh v družini, ne pa koliko €. Nihče ga ni silil, da si je ustvaril življenje z njo. Vedel je, kaj ga čaka in to prostovoljno sprejel. Torej je metanje pod nos, kaj in koliko on plačauje, skrajno otročje. In je velika razlika med "nekaj si privoščiti" in zapraviti komplet vse prihranke za nekaj, kar se bo potem valjalo doma pokrito z najlonom in rjavelo, ter se nikdar uporabljalo. Za usposobit tak avto bi potem potreboval še eno injekcijo življenjskih prihrankov. Pa jih ima? Gotovo ne govorimo o prihrankih, ki štejejo 500€, ampak govorimo o več tisočakih. In to zapraviti za star, nevozen avto, je bedarija in nobena mi ne bo govorila, da bi svojemu možu to brez besed požegnala. In me zelo zanima, kako bi odgovarjali v obratni situaciji. Če bi sem pisala ena žena, da zasluži več kot mož in ji mož teži, ker bi si rada kupila čevlje okrašene s svarovskimi kristali, bi bila vse prej kot človek, mož pa pameten človek, ki si zasluži boljšo kot je ona.